AAS 81 Križišče pri Spodnjih Škofijah (Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal) PDF

Preview

Summary

KRIŽIŠČE PRI SPODNJIH ŠKOFIJAH Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal 81 Arheologija na avtocestah Slovenije S 332 E KRIŽIŠČE PRI SPODNJIH ŠKOFIJAH Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal ⁞ Prispevki: Alfred Aleksander Trenz, Ana Plestenjak, ⁞ Marko Stokin, Irena Lazar, Joži...

Description

KRIŽIŠČE PRI SPODNJIH ŠKOFIJAH

Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal

81

Arheologija na avtocestah Slovenije

S 332 E

KRIŽIŠČE PRI SPODNJIH ŠKOFIJAH Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal ⁞ Prispevki: Alfred Aleksander Trenz, Ana Plestenjak, ⁞ Marko Stokin, Irena Lazar, Jožica Hrustel, Mario Šlaus, ⁞ Mario Novak, Metka Culiberg, Borut Toškan, Alenka Miškec, ⁞ Aleksander Horvat, Fiona Petchey

81 Križišče pri Spodnjih Škofijah

⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije

Uredniški odbor ⁞ Špela Karo, glavna urednica ⁞ Barbara Nadbath, odgovorna urednica ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna urednica ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ Matija Črešnar, član ⁞ Milan Sagadin, član ⁞ Maša Sakara Sučević, članica ⁞ Katharina Zanier, članica ⁞ Bernarda Županek, članica Izdajatelj ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Zanj ⁞ Janez Kromar, v. d. generalnega direktorja Avtorji ⁞ Matjaž Novšak ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica ⁞ [email protected] ⁞ Iris Bekljanov Zidanšek ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica ⁞ [email protected] ⁞ Tina Žerjal ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica ⁞ [email protected]

Ostali avtorji ⁞ Alfred Aleksander Trenz ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ⁞ Center za preventivno arheologijo ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ [email protected] ⁞ Ana Plestenjak ⁞ Arhej, d. o. o. ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica ⁞ [email protected] ⁞ Marko Stokin ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ [email protected] ⁞ Irena Lazar ⁞ Univerza na Primorskem, ⁞ Fakulteta za humanistične študije ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞ [email protected] ⁞ Jožica Hrustel ⁞ Jožica Hrustel, s. p. ⁞ Kersnikova 1, SI-3320 Velenje ⁞ [email protected] ⁞ Mario Šlaus ⁞ Antropološki centar, HAZU ⁞ Ante Kovačića 5, Hr-10000 Zagreb ⁞ [email protected] ⁞ Mario Novak ⁞ Institut za antropologiju ⁞ Ljudevita Gaja 32, Hr-10000 Zagreb ⁞ [email protected] ⁞ Metka Culiberg ⁞ Biološki inštitut Jovana Hadžija, ⁞ Znanstvenoraziskovalni center SAZU ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ culiberg@zrc−sazu.si ⁞ Borut Toškan ⁞ Inštitut za arheologijo, ⁞ Znanstvenoraziskovalni center SAZU ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ borut.toskan@zrc−sazu.si ⁞ Alenka Miškec ⁞ Narodni muzej Slovenije ⁞ Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana ⁞ [email protected] ⁞ Aleksander Horvat ⁞ Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, ⁞ Znanstvenoraziskovalni center SAZU ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ ahorvat@zrc−sazu.si ⁞ Fiona Petchey ⁞ Radiocarbon Dating Laboratory, ⁞ University of Waikato ⁞ Hamilton, 3240, New Zealand ⁞ [email protected]

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=303037952 ISBN 978-961-6990-64-6 (pdf )

Recenzentki ⁞ Ivana Ožanić Roguljić ⁞ Institut za arheologiju ⁞ Ljudevita Gaja 32, HR-10000 Zagreb ⁞ Jana Horvat ⁞ Inštitut za arheologijo, ⁞ Znanstvenoraziskovalni center SAZU ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ jana.horvat@zrc−sazu.si Lektorici ⁞ Nina Krajnc (slovenščina) ⁞ Rachel Novšak (angleščina) Prevajalka ⁞ Maja Sužnik Oblikovanje in prelom ⁞ Nives Zupančič Tehnična priprava publikacije ⁞ Vanja Celin Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ Luka Šorli, Rok Klasinc, Robert Erjavec, Jerica Brečič, Borut Plohl, Jašar Skorupan, Sašo Poglajen Restavriranje in konserviranje kovinskih predmetov ⁞ Zoran Milić, Matjaž Bizjak Fotografije − terenski posnetki: arhiv najdišča ⁞ Milan Marušič, Mateja Ravnik Načrt najdišča ⁞ Luka Šorli, Rok Klasinc, Robert Erjavec, Jerica Brečič Geodetske izmere ⁞ Arhej, d. o. o., Tica sistem, d. o. o. Risbe predmetov ⁞ Simona Tomažič, Katarina Vladimirov Umetniške upodobitve ⁞ Marko Zorović Fotografije predmetov ⁞ David Badovinac, Srečko Firšt Spletna izdaja Ljubljana, 2019 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. https://www.zvkds.si/sl/knjiznica Vse raziskave je omogočil DARS, d. d.

Vsebina

1 ⁞ Uvod Matjaž Novšak5 2

3

4

5

6

7

8

9

⁞ Odkritje najdišča Ana Plestenjak, Alfred Aleksander Trenz, Marko Stokin7

⁞ Geografski in geološki oris prostora raziskav Matjaž Novšak8

⁞ Arheološki in zgodovinski oris prostora raziskav Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal9

⁞ Opis raziskav najdišča Matjaž Novšak15

⁞ Stratigrafija najdišča Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal19 24 ⁞ 6.1 Sklop 1 − grobišče z grobnimi parcelami ⁞ 6.2 Sklop 2 − cestišča 67 81 ⁞ 6.3 Sklop 3, pobočje v severnem delu ⁞ 6.4 Sklop 4, vznožje vzhodno od limitacijskega zidu  85

⁞ Obravnava gradiva Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Irena Lazar, Jožica Hrustel, Tina Žerjal87 87 ⁞ 7.1 Lončenina ⁞ 7.2 Stekleni predmeti 102 104 ⁞ 7.3 Alabastrna žara  ⁞ 7.4 Opeke 105 106 ⁞ 7.5 Kovinske najdbe

⁞ Zaključek Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal111 ⁞ 8.1 Analiza grobišča 111 133 ⁞ 8.2 Križišče rimskih cest ⁞ 8.3 Sklep 134

⁞ Križišče near Spodnje Škofije 

139

10 ⁞ Literatura141

11 ⁞ Katalog struktur in gradiva Matjaž Novšak,

Iris Bekljanov Zidanšek, Mario Šlaus, Mario Novak, Irena Lazar, Borut Toškan, Metka Culiberg, Aleksander Horvat, Alenka Miškec, Fiona Petchey, Tina Žerjal155

⁞ 11.1 Katalog grobov ⁞ 11.2 Katalog arheoloških kontekstov ⁞ 11.3 Katalog gradiva izven grobov

156 380 396

1

Uvod Matjaž Novšak

Najdišče z imenom Križišče je bilo odkrito v letu 2002 in do pomladi naslednjega leta raziskano v obsegu 5.600 m2. Zaščitna izkopavanja so potekala v okviru predhodnih raziskav ob gradnji avtocestnega odseka Klanec−Ankaran in Srmin−Socerb (sl. 1–4). Skladno z ustaljeno metodologijo arheoloških postopkov na trasi slovenskih avtocest so bili na celotnem odseku predhodno opravljeni nedestruktivni arheološki postopki in predpisan je bil arheološki nadzor gradbenih del. Zaradi velikih globin je bila pri ekstenzivnih terenskih pregledih najdena le zelo skromna količina rimskodobne lončenine (Tica, Djurić 2001, območje VII), geofizikalne raziskave pa niso dale pravih rezultatov (Mušič 2001, območje 2). Prve najdbe z obravnavanega najdišča je odkrila Ana Plestenjak (takrat ZVKDS, OE Piran) v dneh od 10. do 12. julija 2002, na parcelah 702/18 in 702/19, obe k. o. Škofije, ko je nadzirala gradnjo hitre ceste Sermin−Škofije. V nadaljevanju se je s sondiranjem ugotovilo, da plasti, ki bi jih predvidena gradnja uničila, na površini skoraj enega hektarja vsebujejo bogat arheološki potencial (Plestenjak et al. 2002). Po uskladitvi z naročnikom (Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji − DARS) je ekipa Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKDS) pod vodstvom Alfreda Trenza med 23. 9. 2002 in 20. 3. 2003 izvedla izkopavanja na površini 0,53 hektarja (pogodba DARS št. 523/2002 in aneks DARS št. 292/2003). Do velike razlike med načrtovanim obsegom in končno izvedbo gradbenega posega je prišlo zaradi spremembe projekta med potekom raziskav.

1 Geografski položaj najdišča Križišče pri Spodnjih Škofijah na DMR 100; ©GURS.

Naročnik je namreč na osnovi vmesnega poročila ZVKDS poiskal nadomestno lokacijo za predviden objekt in s tem je prenehala potreba po raziskavi dela najdišča. Najdeno je bilo križišče rimskih cest in ob njem grobišče, ki ga je z vzhodne strani omejeval limitacijski zid (Trenz et al. 2003; Novšak 2003a; Trenz, Novšak 2006; Novšak, Žerjal 2008). Ta je grobišče ločeval od posesti rimske vile na Školaricah, raziskane le nekaj mesecev pred izkopavanji na Križišču (Novšak 2003b; Trenz, Novšak 2006; Žerjal 2008a; Novšak, Žerjal 2008; Žerjal, Novšak, v pripravi). Križišče rimskih cest je izpričano z debelimi nasutji številnih prenov predvsem na glavni cesti, ki je potekala iz smeri Tergesta v Istro in jo povezujemo z javno cesto Via Flavia. Na severnem delu sta se nanjo priključili cesti iz smeri vile Školarice in Sermina ali Ankarana, na južnem delu pa cesta iz Rižanske doline. Stratigrafija najdišča je bila do avtocestne gradnje dobro ohranjena. Debele plasti pobočnega nanosa so prekrile limitacijo nekropole in notranjost nekropole s parcelno razdelitvijo. Izpovednost arhiva najdišča temelji na kontekstualnih, topografskih in geomorfoloških podlagah. 53 izkopanih grobov predstavlja največji tovrstni arhiv v severni Istri.

2 Lokacija najdišča na geografski karti, M 1 : 200 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d. o. o. Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019

5

Vzorec podeželske nekropole je obravnavan z vidika administrativne umestitve v prostoru, rituala, artefaktov in s tem povezanega prepoznavanja statusa pokojnikov. Pogrebno obredje Rimljanov je v času pozne republike in zgodnjega imperija v virih pogosto obravnavano. Na Križišču so prepoznani sledovi obredov ob parentalijah in posebej pitnih daritev (libacije), ki se odražajo v arhitekturi grobov in razdrobljenih fragmentih pivskega posodja v plasteh nad pokopi. Datacije grobnih pridatkov kažejo na kontinuirano pokopavanje od sredine 1. do vsaj 4. stoletja, poleg tega pa najdbe odražajo veliko podobnost z gradivom v vili Školarice. Razslojenost in hierarhične odnose v strukturi grobišča potrjujejo arhitekturni detajli ter analiza artefaktov in ostankov favne. Po drugi strani pa se kažeta tudi enovitost in medsebojna povezanost grobišča v celoto, ki jo interpretiramo kot zadnje počivališče prebivalcev vile na Školaricah. Premični inventar je konzerviran, restavriran in inventariziran v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Arhiv obsega še digitalno podatkovno bazo, podatke o izmerah, vektorske risbe, fotografije, terenske risbe, opisne obrazce in poročila izkopavalcev. Prav tako sodijo v arhiv vsi izdelki in izsledki poizkopavalne obdelave: izris predmetov, poročilo o analizi favne (Toškan 2010), antropološka analiza kostnih ostankov (Šlaus, Novak 2010), mineraloška analiza žare (Horvat 2010), numizmatična opredelitev (Šemrov, Miškec 2010), karpološka in antrakotomska analiza, radiokarbonske datacije (Petchey 2005) in analiza steklenih predmetov (Lazar 2009).

3 Položaj najdišča med trasama AC Klanec−Ankaran in Srmin−Socerb, M 1 : 20 000; podlaga TTN5, lista B202800, B202900 in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS.

4 Položaj najdišč Križišče (rdeče) in Školarice (modro) na digitalnem ortofoto posnetku, M 1 : 20 000; podlaga DOF, lista B202861B in B202961B; ©GURS, ©DARS.

6

Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019

2

Odkritje najdišča Ana Plestenjak, Alfred Aleksander Trenz, Marko Stokin

Ustaljena metodologija arheoloških postopkov na trasi slovenskih avtocest na primeru najdišča Križišče ni dala primernih rezultatov. Rezultati ekstenzivnega terenskega pregleda so prinesli zgolj skromne rezultate, ki niso potrjevali obstoja najdišča. Najdenih je bilo le nekaj sekundarno preoblikovanih odlomkov rimskodobne lončenine (Tica, Djurić 2001, območje VII). Lokacija je bila nato preiskana tudi z geofizikalno metodo (Mušič 2001, območje 2). Šibke linearne visokoupornostne anomalije so bile sicer interpretirane kot možna posledica arheoloških ostalin, vendar ocenjeni arheološki potencial ni bil visok. Skladno s temi izsledki je ZVKDS OE Piran na lokaciji izvajal arheološki nadzor ob gradbenih delih. Ta so se začela meseca junija 2002. Na večini terena je bilo strojno odstranjeno med 0,3 in 0,6 m zemljine, ki je bila arheološko sterilna. Del območja (parc. št. 702/18 in 702/19, k. o. Škofije) je bil nato še dodatno poglobljen. Prav na tem delu so bili na globini med 1,00 in 2,50 m najdeni arheološki ostanki. Odkritje poškodovanega skeleta, ruševinskih plasti in rimskodobnih kamnitih struktur je nakazovalo obstoj pomembnih arheoloških ostalin tudi na širšem območju. Da bi preprečil morebitno uničenje teh ostalin z nadaljnjimi gradbenimi deli, je ZVKDS OE Piran izvedel dodatne raziskave, da bi določil obseg najdišča. Ker ustaljene metode zaradi velikih globin niso bile učinkovite, je bilo med 23. 7. in 30. 7. 2002 narejenih 13 testnih jarkov (v nadaljevanju TJ) do globine 2,5 m. TJ 1, TJ 2, TJ 3, TJ 4, TJ 7, TJ 8, TJ 11, TJ 12 in TJ 13 so pokazali prisotnost rimskodobnih ostalin (zidovi, tlakovanja, plasti, bogate z najdbami, grobovi). TJ 5, TJ 6, TJ 9 in TJ 10 so dali negativne rezultate (sl. 6).

Temelji zidov in druge rimskodobne plasti so bili najdeni tudi v TJ 8, kjer jih zaradi visoke podtalnice ni bilo mogoče dokumentirati. V TJ 4 sta bila dokumentirana profil in tloris cestišča (Plestenjak et al. 2002). V TJ 11 so bile najdene ruševinske plasti, ki jih verjetno lahko povežemo s Školaricami. Na podlagi tega je bilo ocenjeno, da gre na območju arheološkega najdišča Križišče za ostaline večjega zidanega rimskega arhitekturnega kompleksa ter ohranjene elemente infrastrukture in grobišča. Rezultati sondiranj so pokazali, da so rimskodobne arheološke plasti ležale pod 0,6−1,5 m debelimi mlajšimi nanosi Rižane. Debelina arheoloških plasti naj bi povprečno znašala 0,65 m. Območje, predvideno za nadaljnjo raziskavo, je bilo ocenjeno na 11.700 m2. Raziskati bi bilo torej potrebno 7.545 m3 zemljine. Po predstavitvi teh izsledkov naročniku je bil projekt spremenjen. Predvideni objekt cisterne je bil premaknjen na drugo lokacijo, s čimer je velik del najdišča ostal nedotaknjen. Preostali del najdišča (5.300 m2), ki bi ga gradbena dela sicer uničila, je bil nato arheološko raziskan. Izsledki teh del so predstavljeni v nadaljevanju.

V TJ 1 so bili poleg delno uničenega skeletnega groba dokumentirani tudi drugi vkopi v rimsko ruševinsko plast. Zaznati je bilo mogoče posamezne osteološke ostanke. V ruševinski plasti je bil odkrit skupek mozaičnih kamenčkov bele barve. V TJ 2, TJ 3, TJ 12 in TJ 13 so bili vidni ostanki rimske arhitekture oziroma objekta širine od ok. 30 do 33 m (zidovi, pragovi, ruševine zidov, malta, omet, tegule, drobne najdbe itd.), ki je potekal v smeri severovzhod−jugozahod. Podobni rimskodobni ostanki so se nadaljevali še v TJ 7.

Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019

7

3

Geografski in geološki oris prostora raziskav Matjaž Novšak Na arheološki karti severnoistrskega priobalnega pasu najdemo novo rimsko najdišče na desnem bregu prehoda Rižanske doline v obalno ravnico (sl. 1–4). Najdišče Križišče leži v obmorskem predelu Koprskih brd v Slovenski Istri, v bližini Kopra med Dekani in Serminom, natančneje med vzhodnim vznožjem pobočja Bečajevec (v delu flišnatega grebena, ki se od Miljskega polotoka postopoma dviga do Tinjana) in reko Rižano. Koprska brda so blago razgibano gričevje, ki se spušča do obale. Kamninsko podlago tvori eocenski fliš. Ob izlivu je Rižana ustvarila delto, ki obliva nižji flišni osamelec, grič Sermin. Pod gričem je reka nanosila meljaste in glinaste sedimente, pri čemer je ustvarila rodovitno ravnico. Celotno območje, tako porečje Rižane kot tudi gričevnati svet nad reko, je v preteklosti močno preoblikoval človek. Delto Rižane so izsuševali za soline, kmetijske površine in pristanišče. Pobočja so terasirali, da bi preprečili erozijo rodovitne prsti (Repolusk 1998).

Grobišče ob križišču rimskih cest je bilo do odkritja pokopano pod debelimi pobočnimi nanosi in rečnimi nanosi Rižane. V tem delu flišna podlaga precej strmo prehaja v močvirnato ravnico, ki jo napolnjujejo drobnozrnate usedline, nastale s preperevanjem in resedimentacijo flišnih kamnin. Naklon terena v času odlaganja rimskodobnih plasti je bil 6,5 %. Na razdalji 140 m (med sektorjema 34 in 2 – sl. 6, 8, 9) se je naravna podlaga (t. i. geološka podlaga) z nadmorske višine 11,50 m spustila do 2,40 m. Ob zadnji poledenitvi, v zadnjem glacialu (18 000 BP), ali pa med zadnjo veliko ohladitvijo v mlajšem dryasu (12 000 BP) je bil relief še precej bolj izrazit. Ob nižji morski gladini in s tem znižani erozijski bazi je nekdanja Rižana med Križiščem in Serminom vrezovala strugo, ki je bila do 20 m nižja kot danes. Ko se je ob otoplitvi začela erozijska baza dvigovati, je reka odlagala prod, kasneje pa čedalje bolj drobnozrnat material. Sčasoma je rečno sedimentacijo zaradi umika struge Rižane z območja najdišča skoraj v celoti nadomestil dotok materiala s proluvialnimi in koluvialnimi procesi. Naravno odložene plasti so namreč produkt resedimentacije preperine flišnih kamnin. To so meljaste in peščene gline, ki so v zgornjem delu rjavo-rumene, redkeje sivkaste barve, v spodnjem delu pa sive, temno sive in modrikasto sive. Razlika v barvi je posledica napredovanja pedogeneze 8

Križišče pri Spodnjih Škofijah, AAS 81, 2019

oziroma razlik v oksidacijsko-redukcijskem potencialu v stolpcu sedimentov. Pedogeneza teh nanosov se je razvijala sinhrono s sedimentacijo materiala, zato je pedološki profil večfazen in razvit praktično v celotni debelini sedimenta, vključno s plastmi, ki vključujejo antropogene sledove (Bavec et al. 2002, 4−7). Pri interpretaciji antropogenih plasti je potrebno pojasniti, da je v času nastanka le-teh kontinuirano potekal proces pobočne sedimentacije. To pomeni, da so plasti koluvialnega nastanka pod in nad antropogenimi plastmi po genezi identične. Ker so nastajale tudi v času antropogenih posegov, t. i. pokopana tla oziroma paleotla v klasični obliki niso prepoznana, pač pa so definirana subjektivno z arheološko interpretacijo hodnih površin (z določanjem interfacij – nivo antropogenega nanosa, vkopa ipd.).

4

Arheološki in zgodovinski oris prostora raziskav Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek, Tina Žerjal Strateški potencial spodnjega porečja Rižane je bil izkoriščan že v tisočletjih pred priključitvijo k rimskemu imperiju (Degrassi 1953; Župančič 1989a, 320; Horvat 1997, 17; Poglajen, Žerjal 2007) in še danes se do skrajnih možnosti izčrpavajo naravne danosti tega območja. Z novodobnimi radikalnimi posegi v prostor se je ustvarilo eno najbolj vitalnih gospodarskih con v Sloveniji, s stičiščem kopenskega in pomorskega tranzita ter z industrijskimi obrati. Vmesne zaplate obdelanih kmetijskih površin spominjajo na nekdanje gospodarjenje s tem prostorom.

Tradicijo križanja poti na lokaciji, ki jo danes imenujemo Ankaransko križišče, nakazuje ledinsko ime Bivij (iz italijanščine: bivio, v pomenu cestni razcep). Mitološko obravnavo lokacij z imenom Bivio ali Križišče najdemo v ljudskem izročilu. Po njem je križišče vsaj treh cest točka par excellence stika z onostranstvom, kjer delujejo nadnaravne, demonske sile in te točke niso nikoli prazne, nikoli same (Hrobat, Lipovec Čebron 2008, 25−33). Stičišče kopenskih povezav skupaj s pomorskim potencialom daje prostoru velik strateški pomen. V rimskem obdobju se je morska obala severno od Sermina nedvomno zajedala globoko v zaliv proti Valmarinu, kjer lahko domnevamo tudi eno ali celo več manjših pristanišč in pomolov. V bližini poznamo namreč več vil rustik. Omenjeni pomoli bi lahko bili v lasti posameznih vil, če so bili zgrajeni na obalah znotraj ene posesti, ali v skupni rabi, kot se predpostavlja za pomole ob prometnicah v poreškem agru (Carre et al. 2011, 269–284; posebej Marchiori 2011). Plinij starejši omenja Rižano (Formio) kot mejno reko med Italijo in Histrijo (Naturalis hist. 3, 127). Mejo na Rižani so Rimljani vzpostavili v času drugega triumvirata leta 42 ali 41 pr. n. št., ob priključitvi province Galije Cisalpine Italiji. Po vključitvi Histrije v Italijo, med letoma 18 in 12 pr. n. št., so mejo prestavili na reko Rašo (Arsia) (Križman 1979; Vedaldi Iasbez 1994, 44–46; Matijašić 1998; Starac 1999, 57−59; Zaccaria 2001; Šašel Kos 2000, 286; Šašel Kos 2010, 66; Bratož 2007, 154–156, 218–221; Degrassi 1954; Matijašić 2015). Obravnavani prostor lahko povezujemo z dvema v virih izpričanima mestnima naseljema, Aegido in Tergeste.

Aegida V zadnjih poznorepublikansk...