Arheološke ostaline s Spodnjih Škovc pri Dolskem PDF

Preview

Summary

Arheološke ostaline s Spodnjih Škovc pri Dolskem Alja Žorž in Barbara Nadbath Povzetek V letih 2007 in 2008 smo na naše veliko presenečenje v okviru načrtovanih predhodnih raziskav, na območju Občine Dol pri Ljubljani, naleteli na novo arheološko najdišče. Z zaščitnim ar- heološkim izkopavanjem smo ...

Description

Accelerat ing t he world's research.

Arheološke ostaline s Spodnjih Škovc pri Dolskem Alja Zorz

Related papers

Download a PDF Pack of t he best relat ed papers 

Arheološke ostaline s Spodnjih Škovc pri Dolskem Alja Žorž in Barbara Nadbath

Povzetek V letih 2007 in 2008 smo na naše veliko presenečenje v okviru načrtovanih predhodnih raziskav, na območju Občine dol pri ljubljani, naleteli na novo arheološko najdišče. z zaščitnim arheološkim izkopavanjem smo odkrili ostaline iz več arheoloških obdobij, ki so bile v nadaljevanju predmet medznanstvenih raziskav. gradivo smo širši javnosti do sedaj predstavili v obliki dveh kratkotrajnih razstav, številnih javnih predstavitev in več poljudnih ter znanstvenih objav (žorž, 2009b). S pomočjo primerjav in preučevanja najdb ter arheoloških sestavov v širšem pogledu smo v letu 2009 izluščili nove podatke o življenju ljudi, ki so prebivali in izkoriščali naravne danosti prostora med Klečami in dolskim v času od bakrene dobe pa vse do danes. Uvod Na območju, kjer se ljubljanska kotlina zoži v dolino reke Save, natančneje na zahodnem robu vasi dolsko, je bilo s predhodnimi arheološkimi raziskavami v letu 2007 in 2008 odkrito večdobno arheološko najdišče Spodnje Škovce. Na območju predvidenem za gradnjo Nove industrijske cone dolsko (območje urejanja dolsko MP11/1) je zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna Keramična zajemalka v neolitskem objektu 1, in situ. Foto: M. Lukić

341

Slika 1: Tloris najdišča Spodnje Škovce na katastru. Izris: K. Nagode

enota ljubljana, pod vodstvom Barbare Nadbath, univ. dipl. arheologinje, in strokovnih sodelavcev, izvedla predhodne terenske preglede, ki so razkrili vsebino in sestavo najdišča, na podlagi katere je bil zamejen prostor predviden za izvedbo nadaljnjih arheoloških raziskav. arheološka zaščitna izkopavanja so potekala pod vodstvom zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote ljubljana, izvedlo pa jih je podjetje Tica Sistem d.o.o. V dveh fizično ločenih delih je bilo od aprila do septembra 2008 raziskanih nekaj manj kot 11.400 m2 površine (slika 1). rezultati raziskav so razkrili bogate arheološke ostaline in nove podatke o načinu življenja v preteklosti, ki vsekakor dajejo nov pečat zgodovinsko že od nekdaj pomembnemu prostoru, ki ga zaobjema Občina dol pri ljubljani. Na osnovi odnosov med posameznimi zemljenimi plastmi in opredelitvijo najdb glede na njihove značilnosti smo raziskane ostaline povezali v številne arheološke sestave iz različnih arheoloških obdobij: · Mlajšekamenodobno naselbino s pripadajočimi stanovanjskimi objekti in shrambenimi jamami, ki se je raztezala na stari rečni terasi (tabela 9).

342

Slika 2: Shematiziran geološki profil doline Save na območju najdišča. (Rižnar 2008, sl. 2)

·

·

·

Ostaline začasnih nadzemnih konstrukcij iz bakrene dobe, povezanih z vsakodnevnimi dejavnostmi, postavljene na zamočvirjenem bregu manjšega potoka, ki je pogosto poplavljal. Bronastodobne naselbinske najdbe odkrite na dnu sekundarne rečne struge in ostaline kratkotrajnih dejavnosti na rečnem bregu, ki kažejo na obstoj večje naselbine v neposredni bližini. zgodnjesrednjeveši obredni prostor, ki ga sestavlja grobna jama z dvojnim pokopom in pridatki ter druge jame z neobičajnim inventarjem.

rdečo nit najdišča je v prazgodovini zagotovo predstavljala tekoča voda, obdobje iz časa slovanske poselitve tega prostora pa zaznamujejo obredi povezani s smrtjo. Ob zaščitnih arheoloških izkopavanjih smo naleteli tudi na sledove novodobnih posegov. Večja gramozna jama, sledovi trase železnice, ostanki kozolca, betonsko korito za napajanje živine ter naključne najdbe svinčenih krogel in nabojev kažejo na pogosto uporabo tega prostora tudi v mlajših obdobjih, predvsem v času med in tik po drugi svetovni vojni. Arheološki oris širše okolice Dolskega dolsko leži na skrajnem vzhodnem robu ljubljanske kotline, kjer reka Sava priteče v sotesko skozi zasavsko hribovje. reka Sava je bila dolgo časa najpomembnejša prometna žila. Po njej so v osrednjo Slovenijo skozi ves čas prazgodovine prihajali pomembni vplivi in novosti iz Panonije in osrednjega Balkana. O pomembnosti rečnega transporta v času prazgodovine govori tudi grška legenda o Jazonu in argonavtih, ki so z ladjo argo po donavi in nato po Savi pripluli s Črnega morja iščoč zlato runo.

343

Slika 3: Interpretiran tloris bronastodobnih jam (faza 4) s označim obsegom sekundarne struge. Izris: R. Klasinc

rečni transport je bil pomemben tudi v rimskem času in pozneje, vse do prihoda železnice; iz tega časa imamo v soteski Save skozi zasavsko hribovje ohranjene tudi vlečne poti. Na širšem območju dolskega so znane in registrirane številne enote arheološke dediščine. Med najstarejše znane arheološke sledi je pred odkritji v Spodnjih Škovcah sodila glajena kamnita sekira, na katero so naleteli ob poljedelskih delih v vasi Kleče, zahodno od Spodnjih Škovc (Bregant, 1956: 439-440). Iz časa poznebronaste in/ali železne dobe so znana gradišča oz. z nasipi in palisadami utrjene višinske naselbine. Ta naselja so ajdovščina nad Selom pri Ihanu, učkarjevo gradišče (Kravjek) nad Podgoro pri dolskem, gradišče nad Križevsko vasjo ter gradišče na hribu nad cerkvijo Sv. Helene (Pečnik, 1904: 129). Na pobočjih pod prvima dvema gradiščema so bila odkrita pripadajoča gomilna grobišča. V zaborštu pri dolu (pod gradiščem ajdovščina) pa so bili odkriti tudi sledovi metalurške dejavnosti (rKd, arKaS). Iz rimskega obdobja je že omenjena pomembnost rečnega transporta botrovala nastanku rimskega kastela na sotočju ljubljanice in Save, danes Pri gradišku (Mikl Curk, 1986). Med dolom, vasjo Senožeti in Savo je bilo odkrito in deloma raziskano večje

344

Slika 5: Interpretiran tloris neolitske naselbine (faza 2). Izris: R. Klasinc

rimskodobno grobišče, ki naj bi po omembah Pečnika in rutarja štelo okrog 400 grobov (zupančič, 1975: 177). arheološko gradivo danes hranijo v Naravoslovnem muzeju na dunaju. Naključne najdbe rimskih novcev z dolskega morda pripadajo omenjenemu grobišču ali pa še ne odkriti naselbini. ravno tako v rimski čas sodijo najdbe rimskega mozaika iz Križevske vasi (aNSl, 177), ki najverjetneje predstavljajo ostaline nekega rimskega posestva oz. vile rustice S Križevske vasi pa izvirajo, do raziskav v Spodnjih Škovcah, tudi prve znane slovanske najdbe v okolici, pokop s ketlaškimi pridatki, ki sodi v čas 10. do 11. stoletja (Slapšak, 1977). V času srednjega veka, za časa Spanheimov, v 12. in 13. stoletju, je območje dolskega sodilo k ministerialnemu gradu Osterberg oz. Ostri vrh (danes Stari grad in Kanskyjeva vila nad Podgradom), ki je varoval skrajno vzhodno mejo spanheimskega posestva v ljubljanski kotlini (Jakič, 1997: 92-93; grilc, 2003; 2005). Predstavniki Ostrovrških se kot spanheimski ministeriali omenjajo že pred letom 1150 (Komac, 2006: 113). Predstavljali so eno izmed najuglednejših ministrialnih rodbin na Kranjskem in so od leta 1209 pa do izumrtja v 15. stoletju opravljali častno dvorno službo, službo deželnih točajev (Komac, 2006: 116). Nasledniki Ostrovrških rodbina gallenberg so se v 16. sto-

345

letju iz višinskega neudobnega in zahtevam časa neprimernega gradu preselili v novo postavljeni dvorec v dolskem. dvorec se je imenoval Lustthal, Lusthal ali Lustal (Smole, 1982: 137; Jakič, 1997: 92-93; grilc, 2003). danes razrušeni dvorec je le še bleda podoba nekdanjega razkošja baročnega dvorca s parkom in z drevoredi. Prvotna stavba je bila med leti 1698 in 1716 predelana v štiritraktni dvorec. Sredi 18. stoletja je ljubljanski arhitekt Matija Perski grad temeljito prenovil in prezidal. Baron Josip Kalasane erberg je v prvi polovici 19. stol. preuredil grajski park z ribniki, botaničnim vrtom in drevoredi ter v njem postavil dva paviljona. V paviljonih je bil urejen umetnostni kabinet in arhiv s knjižnico. Od konca 19. stol. do druge svetovne vonje je dvorec zamenjal več lastnikov. Med drugo svetovno vojno pa je bil požgan. žal, eden izmed pomembnejših kulturnih objektov v širši okolici, danes ni deležen skrbi, vzdrževanja stavbe in celotnega posestva kot mu pritiče. Potek predhodnih arheoloških raziskav (izvedba predhodnih arheoloških pregledov) V skladu z določili ratificirane Malteške konvencije1 (1999) je potrebno pred vsakim večjim posegom v prostor izvesti predhodne arheološke raziskave in postoriti vse, da se odkrita arheološka dediščina zaščiti in zavaruje za naše potomce in omogoči, da védenje o arheološki dediščini obogati naše poznavanje prostora, v katerem živimo, in zavest o naši preteklosti. arheološka dediščina predstavlja nacionalno bogastvo (zakon o varstvu kulturne dediščine, 2008) in skrb za njeno ohranjanje in varovanje je skrb nas vseh (ustava rS, 1999: 5. člen). Tako so bile v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami, ki jih je investitor pridobil na zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območni enoti ljubljana (v nadaljevanju zVKdS, Oe ljubljana), za poseg v prostor in potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo nove industrijske cone na območju urejanja MP11/1 dolsko, v letu 2007 izvedene predhodne arheološke raziskave v obliki predhodnih arheoloških terenskih pregledov (ekstenzivnih terenski pregledov, intenzivnih terenskih pregledov, ročnega kopanja testnih sond in arheološkega dokumentiranja 1

346

Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (MEKVAD) – t.i. Malteška konvencija

Slika 6: Rekonstrukcija neolitskega objekta 1. Risba: M. Zorovič

Slika 7: Tloris severne polovice objekta 1 z delno izkopanimi polnili SE 194 in 196. Vidne so manjše poglobitve, najverjetneje namenjene za shranjevanje. Pogled proti severovzhodu. Foto: M. Lukić

strojno izkopanih testnih jarkov2) na zemljiščih s parcelno št. 224, 225, 226, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 233, 234/2, 235/1,235/2, 236, 237, 238, 239, 240, 241, 242, 243, 244, vse k.o. dolsko (Nadbath, draksler 2008; Nadbath, lavrinc 2008). zemljišča predvidena za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav ležijo na najvišji savski terasi ob lokalni cesti Kleče - dolsko. zemljišča so bila tedaj v uporabi kot travniki in njivske površine. Preko vzhodnega dela območja je potekala trasa železniške proge, ki so jo v času druge svetovne vojne zgradili Nemci in je bila po vojni opuščena. Po pripovedovanju domačinov je bila na osrednjem delu območja nekoč poglobitev oz. stara struga potoka, ki so jo v bližnji preteklosti zasuli.

2

Za boljše razumevanje dela arheologov na terenu menimo, da je na tem mestu potrebno na enostaven način predstaviti potek predhodnih arheoloških pregledov. V kolikor pregled zavzema njivske površine, ga izvedemo v obliki sprehoda preko njiv pri čemer se poberejo vse najdbe, ki ležijo na površini; najdbe pobiramo tako, da je med pobiralci 10 m razmika. Kot eno zbiralno enoto pri ekstenzivnem pregledu obravnavamo najdbe, ki jih pobere en udeleženec raziskave na dolžini 50 m, pri intenzivnem pregledu pa v dolžini 10 m. V kolikor zemljišče predvideno za izvedbo pregleda predstavlja travnik ali gozd, namesto pobiranja najdb izvedemo izkop jamic v velikosti 40x40x40 cm v enakih zbiralnih enotah kot pri njivah. Pri ročnem izkopu testnih sond izvedemo izkop sond oz. jam/jarkov v velikosti 1x1 m do predvidene globine 1 do 1,5 m oz. arheološko sterilne plasti. Pri arheološkem dokumentiranju strojnih testnih jarkov pa praviloma izvedemo 20m dolge strojne jarke, ki so široki za širino žlice bagra, t.j. približno 1 m in globoki najmanj 3 m, razporejeni so v mreži 50 x 50 m. Odkrite najdbe se opere in časovno ter strokovno opredeli. Na osnovi rezultatov (časovne določitve najdbe, njihove koncentracije in razprostranjenosti v prostoru ter sosledja plasti v sondah in jarkih) tovrstnih pregledov arheologi nato ugotovimo stopnjo ohranjenosti arheoloških ostalin na nekem zemljišču.

347

Slika 8: Del bikonične posode iz neolitskega objekta. Foto: S. Tomšič

348

Pri predhodnih arheoloških raziskavah je bila odkrita večja količina prazgodovinske lončenine in oglja. Koncentracija arheoloških najdb je bila odkrita na zahodnem in vzhodnem delu območja nove industrijske cone, na zemljiščih s parcelnimi št. 224-del, 225-del, 226-del, 227-del, 228, 229-del, 230-del, 231-del, vse k.o. dolsko, ter zemljiščih s parcelnimi št. 239, 243-del, 242-del, 241-del in 240-del, vse k.o. dolsko. Predvidevali smo, da omenjeni koncentraciji odkritih arheoloških sledi kažeta na obstoj (mogoče) dveh prazgodovinskih arheoloških najdišč naselbinske narave. Na teh dveh območjih je zVKdS, Oe ljubljana, pred pričetkom gradnje zahteval izvedbo zaščitnih arheoloških izkopavanj z namenom, da se novoodkrita arheološka dediščina pred gradnjo iz prostora odstrani v skladu z uveljavljeno metodologijo stroke; to je strokovno razišče, dokumentira in shrani, kar omogoča izvedbo nadaljnjih strokovnih raziskav za pravilno časovno umestitev in razumevanje odkritih ostalin ter, da nato strokovne zaključke raziskav predstavi zainteresirani javnosti. zaradi negotovih rezultatov predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivnega in intenzivnega terenskega pregleda in ročnega izkopa testnih sond) na osrednjem delu območja urejanja , parcele št. 224-del, 225-del, 226-del, 227-del, 229-del, 230-del, 231-del, 232, 233, 234/2, 235/1, 235/2, 236, 237, 238, 240-del, 241-del, 242-del in 243-del, vse k.o. dolsko, je zVKdS, Oe ljubljana, zahteval izvedbo nadaljnjih raziskav v obliki arheološkega dokumentiranja strojnih testnih jarkov. Izvedli smo izkop štirih testnih jarkov v skupni dolžini 80 m. Jarki so bili široki 1,5 m in globoki od 1,10 do 3 m. V strojnem testnem jarku 4 so bili v plasti Se 002 in Se 003 odkriti ostanki oglja, niso pa bile odkrite arheološke najdbe. Predhodne arheološke raziskave je zVKdS, Oe ljubljana, pod vodstvom B. Nadbath in M. lavrinca, v jeseni 2007 izvedel tudi na območju dovozne ceste in krožišča. raziskave so bile izvedene v obliki intenzivnega terenskega pregleda in ročnega izkopa dveh testnih sond. Pri pregledu je bil odkrit odlomek prazgodovinske keramike. Na osnovi rezultatov predhodnih raziskav, sklepamo, da se je prazgodovinska naselbina nahajala nekje na zemljiščih severno od območja nove industrijske cone oz. da je z lokacije naselbine na območje planirane dovozne ceste prinešen s poplavami Save. V skladu z rezultati predhodnih raziskav je zVKdS, Oe ljubljana, podal zahtevo, da morajo vsa gradbena dela na območju

349

gradnje dovozne ceste in krožišča za potrebe gradnje nove industrijske cone dolsko potekati pod stalnim arheološkim nadzorom. z navedenimi predhodnimi arheološkimi raziskavami sta bili na območju nove industrijske cone dolsko oz. na območju urejanja MP 11/1 zamejeni dve območji, kjer so bile odkrite prazgodovinske najdbe. Na tem območju so bila v letu 2008 izvedena zaščitna arheološka izkopavanja. Opis najdišča Spodnje Škovce Prostor, ki smo ga preučili z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji, smo kot najdišče Spodnje Škovce označili po ledinskem imenu prostora raziskav. Najdišče leži zahodno od vasi dolsko pri ljubljani, na aluvialni ravnici doline reke Save. aluvij Save je med Beričevim in dolskim sestavljen iz treh teras. Najdišče Spodnje Škovce leži na osrednji terasi (rižnar, 2008; slika 2). zemljišče predvideno za izvedbo arheoloških raziskav je bilo pred začetkom del skoraj v celoti prekrito s travniki, nekaj parcel pa je bilo v uporabi kot njive. Vzhodni del najdišča je bil deloma uničen s kolovozom, ki je ostal po odstranitvi železniškega nasipa, ter večjo gramozno jamo, ki je nastala ob povojnih gradbenih delih v okolici. Jama je bila kasneje zasuta z raznovrstnim odpadnim materialom. Na osnovi izkopanih in dokumentiranih arheoloških sestavov, plasti in najdb ter kasnejših analiz smo najdišče s pomočjo uvrščanja zemljenih plasti, glede na lego, in časovnega okvirja razdelili v šest faz. Najstarejšo fazo 1 predstavljajo arheološko sterilne geološke plasti brez najdb – prodni nanosi reke Save ter mivke in melji, ki so se naknadno nalagali v struge in kotanje med prodnatimi vršaji (Klasinc in drugi, 2008: 15). Faza 2 (Prazgodovina 1) zaobjema plasti in sestave odkrite v t.i. sektorju 1 in 2. Sem sodijo jame in plasti, ki so vsebovale raznovrstne naselbinske najdbe, ki nakazujejo obseg in delovanje manjše mlajšekamenodobne naselbine postavljene na odprtih ravnicah ob rečni strugi. Kot fazo 3 smo na osnovi odnosov med zemljenimi plastmi označili vmesno obdobje med mlajšo kameno in bronasto dobo. To so plasti naravnega nastanka, ki so se nalagale v opuščeni strugi ali mrtvem rokavu reke Save (slika 3). Nastanka teh plasti, v t.i.

350

Slika 10: Zlomljena puščična ost iz roženca iz neolitskega objekta 1. Foto: M. Lukić.

sektorju 1 in 2, zaradi pomanjkanja najdb, nismo mogli natančneje umestiti v čas. V fazo 3 v zahodnem delu (t.i. sektorja 3 in 4) najdišča sodijo plasti peščenih rečnih nanosov in poplavne ravnice, v katere so bile vkopane jame in odloženi predmeti. Na osnovi rezultatov radiometričnih C14 datacij ter značilnih odlomkov lončenine in kamnitih izdelkov jih lahko pripišemo raznolikim dejavnostim, ki so se na tem delu odvijale v času bakrene dobe. V fazo 4 sodijo redke arheološke ostaline, ki jih lahko umestimo v obdobje bronaste dobe. Ob odstranjevanju naravnih plasti, ki so, ko se je rečni tok preusmeril, zapolnile sekundarno savsko strugo, smo na dnu struge naleteli na številne naselbinske najdbe, ki jih je ob večji poplavi reka najverjetneje odplavila iz bližnje naselbine. V peščene rečne naplavine ob strugi so bile vkopane jame, ki pričajo o človeških dejavnostih povezanih s tekočo vodo (ribolov, obdelava kož ...). V skupino arheološko najmlajših ostalin, v najdiščno fazo 5, lahko uvrstimo vsaj štiri zgodnjesrednjeveške jame. Nekatere je zaenkrat nemogoče pripisati določenemu obdobju. zgodnjesre-

351

Slika 11: Kalcinirane živalske kosti iz neolitskega objekta 1. (Toškan 2009, slika 1)

Slika 12: Domnevna keramična oljenka iz neolitskega objekta 1. Foto: T. Lunder

Slika 13: Keramične jagode iz polnila SE 194 iz neolitskega objekta 1. Foto: M. Lukić

352

Slika 14: Nežgan glinen svaljek iz neolitskega objekta 1. Zgoraj: Originalen predmet z vidnim negativom prstnih odtisov (Foto: T. Lunder). Spodaj: Odlitek polovice svaljka, iz umetne mase. Vidna oblika blazinic prstov neolitskega človeka. (Odlitek: M. Pflaum, foto: A. Žorž).

dnjeveške in neolitske ostaline, kot so jame, stojke in najdbeni zbiri, prekrivajo oz. so vkopani v isto geološko plast. Prav tako se vse nahajajo na severovzhodnem delu izkopnega polja, včasih ena tik zraven druge, ali pa ena drugo celo sekajo (slika 4). Kljub temu smo na podlagi arheoloških najdb v polnilu in z radiometrično metodo C14 večino pripisali obdobju mlajše kamene dobe ali zgodnjega srednjega veka. Ostale smo uvrstili v fazo nedoločljivo. Novoveške in recentne plasti ter sestave smo označili kot fazo 6. Sem sodi več plasti in jam kot sledov poljedelskih dejavnosti (ornice in stare ornice), vkopi, ki pripadajo večjemu kozolcu, jame za pridobivanje proda, nasip železnice iz časa 2. svetovne vojne ter večje število jam kot sledov nedavnega živalskega in rastlinskega delovanja (rovi, gnezda rovk, ostanki korenin, strohnelih debel ...). Faza 1 – geološke plasti Skalno podlago savske doline predstavljajo skladi črnega laminiranega muljevca, ki sestavlja tudi okoliško hribovje, na najdišču pa so prekriti z debelimi plastmi prodnatih in peščenih nanosov (rižnar, 2008). Posledično geološko podlago zemljišča na vzhodnem delu najdišča (t.i. sektor 1 in 2) na nekaterih delih tvorijo prodnati rečni nanosi, ki po terenu valovijo in ustvarjajo poglobitve, zapolnjene z bolj ali manj peščenimi geološkimi plastmi. Na delih, kjer se nanosi dvignejo, prod prekriva meljasto glinena plast, neke vrste geološka tla, v katera so bile vkopane mlajšeka-

353

Slika 15: Interpretiran tloris arheoloških ostalin iz obdobja bakrene dobe (faza 3) v t.i. sektorju 3 in 4. Izris: R. Klasinc

354

Slika 16: Atipično or...